Manualna terapija je izraz, ki se v fizioterapiji uporablja za različne specialne ročne metode in tehnike.

• Terapevtska ročna masaža je tehnika manualne terapije.
  Izvaja se na delu telesa, kjer so prisotne kronične bolečine, napetosti ali druge funkcijske motnje. Njeni učinki so anatomski, biokemični in psihološki. Deluje na krvni in limfni obtok, regeneracijo tkiv, kožo, sklepno gibljivost, sprostitev mišic in psihično počutje.
  Priporoča se za povečanje prekrvavitve, sproščanje po naporu, zmanjšanje otekline ali kot del terapevtskih programov po poškodbah in operacijah.
  Tehnike masaže se prilagodijo zdravstvenemu stanju posameznika in želenim ciljem masaže. Terapevtsko masažo se pogosto kombinira z drugimi fizioterapevtskimi postopki.
  
  
• Ročna limfna drenaža je nežna ročna tehnika, s katero se pospeši odtok limfe in medcelične tekočine iz delov telesa, kjer le ta zastaja.
  Ročna limfna drenaža se izvaja z nežnimi gibi v določenem zaporedju po poteku limfnih poti. Pritisk na površino kože je nežen.
  Ročna limfna drenaža je nepogrešljiva terapevtska tehnika pri zdravljenju poškodb. Oteklina se zmanjša že po prvi terapiji, zmanjša se tudi občutek napetosti, bolečina popusti. Hitrejše odplavljanje odpadnih snovi iz poškodovanega tkiva omogoča boljše celjenje. Za dober rezultat je potrebno 3-5 terapij, po možnosti vsak dan. Je zelo uspešna tehnika za zmanjšanje otekline po operativnih posegih, pri artrozah, poškodbah, po estetskih operacijah.
  
  
• Cyriax ortopedska medicina je metoda klinične preiskave, diagnostike in terapije, s katero fizioterapevtka ugotovi vzrok bolečine in ga z manualnimi tehnikami postopoma odpravi.
  Z natančno anamnezo pacienta ugotovi, kje in kdaj so se začele bolečine ali drugi simptomi, kako se je bolečina od tedaj spreminjala, kaj vpliva na bolečino, kje pacient čuti bolečino in kam se širi. Pri testiranju ugotavlja, kako posamezni testni gibi vplivajo na pacientove simptome. Pasivni gibi, gibi proti uporu, bolečinski lok, občutek ob koncu giba in drugi testi dajo pomembne podatke o tem, kje je vzrok bolečine: v sklepih ali mehkih tkivih kot so mišice, kite, vezi.
  Glede na ugotovljeno stanje se odloči za ustrezno terapijo: prečno frikcijo, trakcijo, mobilizacijo ali manipulacijo.
  
  
• Terapija mišično prožilne točke (ang. trigger point) je ročna tehnika, kjer se obravnava mesto prekomerne vzdraženosti na mišici oz. mišični ovojnici, ki je lahko v aktivnem ali mirujočem stanju.
  Prožilna točka postane aktivna v različnih primerih:
  • kot posledica prekomernega stresa
  • po poškodbi
  • zaradi dalj časa trajajočega prisiljenega položaja.
  Aktivna prožilna točka je na otip boleča. Bolečina ni samo lokalna, lahko je prenesena. Možna je tudi oteklina.
  
  
• PNF (proprioceptivna nevromišična facilitacija) je koncept obravnave, ki se največkrat uporablja pri ponovnem učenju funkcionalnih aktivnosti.
  Je nepogrešljiva tehnika pri obravnavi pacientov, ki imajo težave z gibanjem, ravnotežjem ali koordinacijo po možganski kapi, poškodbi glave ali drugih nevroloških obolenjih.
  Fizioterapevtka med obravnavo uporablja različne vzorce, tehnike in položaje, katerih namen je stimuliranje, hitra in natančna izvedba gibov ali izboljšanje stabilnosti. Terapevtka z uporabo prijemov in ustreznega upora vodi gibanje. Gibanje je diagonalno, tridimenzionalno in posnema naravno gibanje.
  PNF je tudi odlična tehnika za raztezanje skrajšanih mišic, povečanje moči in gibljivosti po poškodbah. Obravnava pacienta ni usmerjena samo na posamezen del telesa, ki je poškodovan ( npr. koleno).
  PNF je tudi osnova za funkcionalni trening pacientov, ki imajo zaradi splošne oslabelosti težave pri izvajanju osnovnih vsakodnevnih aktivnosti.
  Pristop k pacientu je vedno pozitiven in stimulira tisto, kar lahko naredi. Pacienta je pomembno naučiti izvedbe giba v celoti ter zadrževanja telesa v določenih položajih.
  
  
• Sklepna mobilizacija je fizioterapevtska tehnika, ki je namenjena predvsem povečanju gibljivosti sklepov.
  Terapevtka na sklepu z omejeno gibljivostjo izvaja pasivni gib. Pri tem fiksira eno izmed sklepnih površin, z drugo pa drsi v smeri želenega gibanja sklepa. Tako drsenje sprosti napetosti obsklepnih in sklepnih struktur.